Ljubezen do umetniškega izražanja me spremlja že od ranih let, ko sem veliko svojega časa preživela v plesnih dvoranah in na odru. Poleg tega pa sem imela veliko zanimanja tudi za človeka in njegov notranji svet, čustva, misli, vedno sem s sočutjem in zanimanjem poslušala izzive drugih in poskušala razumeti vzrok. Ker mi je primanjkovalo zaupanja, da se »od umetnosti da živeti«, sem se najprej odločila za študij psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tam diplomirala, nadaljevala z magisterijem, a tudi odnehala. Namreč notranji glas mi je rekel, da to ni čisto moja pot in da za večjo jasnost potrebujem odmik in potovanje. Zato sem spakirala kovčke in za slabo leto odšla na Novo Zelandijo.